[ENG] Chapter 3: Jesenice railway station
Leta 1870 so bili skozi Jesenice speljani prvi železniški tiri kot del Rudolfove železnice Ljubljana–Trbiž. Gorenjski so se tedaj odprla vrata v svet. Postajno poslopje je prvotno stalo na dveh drugih lokacijah južno od proge. Postaja je imela le štiri tire. Po izgradnji bohinjske železnice so na lokaciji današnje železniške postaje zgradili večje postajno poslopje. Odprto je bilo na cesarjev rojstni dan, 18. avgusta 1905.
Prihod železnice na Jesenice je močno spremenil podobo mesta. Stanko Hladnik takole piše:
»Z gradnjo novega kolodvora so bili uničeni najlepši travniki, vrtovi in njive. V bližini kolodvorskega poslopja je bil večji ribnik, vse od Mesarjeve hiše naprej do Romavha (danes OŠ Prežihovega Voranca) pa je bilo najlepše jeseniško polje s številnimi kozolci in kolovozi.«
Med zavezniškim bombardiranjem, 1. marca 1945, je bila stavba jeseniškega kolodvora močno poškodovana, zato so leta 1955 zgradili današnjo po načrtih arhitekta Stanislava Rohrmana. Domačin Mitja Volčič pripoveduje:
»Železniška postaja je bila za Jesenice kot živahno prometno križišče zelo pomembna institucija. Staro so zavezniki proti koncu vojne uspešno zbombardirali, nakar se je nova oblast odločila, da mora pri vstopu v državo tujec takoj ostrmeti nad dosežki socializma. In res je nastala lepa in funkcionalna marmornata zgradba, vedno polna potnikov v vse štiri smeri. Ta hrušč in trušč je privabljal tudi domačine. Največ, menda kar tri tisoč, se jih je zbralo pomladi 1957, ko je vlak iz Beograda pripeljal nove državne prvake v hokeju. Na vagonu pa velik napis: »ZMAGALI SMO!« Skratka, če se nisi imel kam dati, si jo mahnil na »štacjon«, kjer si gotovo našel družbo. Če ne drugje, pa v restavraciji.«
