Stara Sava

Je osrednji del mesta Jesenice, ki je nastal na sotočju Save in hudournika Ukova. Odlikuje ga izjemno bogata železarska tradicija, ki je vidna skoraj na vsakem koraku. Tu so vsi bistveni elementi fužinarskega naselja: graščina, cerkev, delavska stanovanjska hiša, plavž s pomožnimi obrati, rake in mlin. Vsi objekti so se ohranili na relativno majhni površini in so povezani v smiselno celoto, ki je namenjena muzejski, kulturni in turistični dejavnosti. Povezuje jih trg, ki s preurejeno podobo postajo novo središče družabnih prireditev na Jesenicah, mesto zbiranj in srečevanj.

Več: www.gornjesavskimuzej.si

Murova

Je najstarejše naselje Jesenic, ki leži na pobočju Mirce. Prvi podatki o tem naselju segajo v leto 1469 in pričajo o tem, da so bile prve hiše na Murovi lesene; nekatere med njimi so se ohranile do danes in sicer kot najstarejšo hišo štejejo Pračkovo hišo, sledijo pa ji Resmanova, Pavlekova in Markeževa. V kompleks stare Murove sodi tudi cerkev sv. Lenarta.

Kosova graščina

Sodi v sklop štirih fužinskih gradov, ki so jih v 16. in prvi polovici 17. stoletja zgradili lastniki železarskih obratov na Savi, Plavžu, Murovi in Javorniku. Fužinarski dvorec na Murovi je bil zgrajen 1521. leta, v virih pa ga omenjajo kot »stari belopeški grad«. Doživel je številne prezidave in zamenjal številne lastnike. V začetku 19. stoletja je postal njegov lastnik trgovec Pavel Kos, po katerem se graščina tudi imenuje. Graščina je pozneje prešla v last fužinarjev Ruardov, potem pa v roke Kranjske industrijske družbe. V stavbi je bila kar trideset let tudi ljudska šola. Med okupacijo so jo Nemci preuredili v prehodne zapore. Danes je graščina v upravljanju Gornjesavskega muzeja Jesenice, kjer so v njej prostori, namenjeni občasnim razstavam in zbirkam novejše zgodovine, v drugem nadstropju pa je poročna dvorana. V pritličju si obiskovalci lahko ogledajo tudi rekonstruirano zaporniško celico.

Nekdanja poštna postaja in gostilna na Jesenicah

Je v stavbi prav tako nekdanjega Hotela Pošta, ki se nahaja, nedaleč od Kosove graščine. Stari del stavbe je v bistvu poznogotski, saj je bil zgrajen že v začetku 16. stoletja in je zanimiv zato, saj je še vedno na ogled klasicističen portal iz 1845. leta.

Cerkev sv. Lenarta na Jesenicah

Stoji na začetku Murove, starega mestnega jedra Jesenic. Prvotno je bila posvečena sveti Mariji Magdaleni in se prvič omenja leta 1460. Prvotna cerkev je bila zgrajena v gotskem stilu, kasneje v 18. stoletju, so dodali baročne okrase, ki so prekrili stene v prezbiteriju. Cerkev se je veliko prenavljala in preurejala, danes pa velja za eden najlepših sakralnih objektov na Jesenicah.

Kip železarja v krožišču

Kip železarja simbolizira zgodovino mesta Jesenice, ki je tesno povezana z železarstvom.

Cerkev sv. Križa v Planini pod Golico

Jedro vasi Planina pod Golico je cerkev Svetega Križa iz 17. stoletja, ki je bila zgrajena za domače rudarje in je imela svojega duhovnika od leta 1844, ko so domačini lahko hodili k maši v svojo cerkev (pred tem so hodili k maši v jeseniško cerkev). Leta 1899 je bil kraj povišan v župnijo. Cerkev je danes obnovljena in dobro vzdrževana ter služi svojemu namenu. Zgrajena je v preprosti baročni obliki z zanimivim zvonikom.

Cerkev sv. Ingenuina in Albuina na Koroški Beli

Predhodnica današnje župnijske cerkve je bila zidana v gotskem slogu in prav tako posvečena sv. Ingenuinu in sv. Albuinu leta 1361. Po vseh katastrofah, ki jo je cerkev utrpela, od požara leta 1761, pa povodnji, kraje zvonikov leta 1916 in popolnega rušenja leta 1917 s strani italijanskih letal, so cerkev uspešno obnovili 1990 in jo že petič posvetili leta 1998.

Cerkev sv. Štefana na Blejski Dobravi

Je najstarejša stavba v vasi. Cerkev je v osnovi gotska, leta 1743 pa je bila prezidana v baročni stil. V njej sta tudi dva stranska oltarja iz 18. stoletja. Cerkev obdaja zid za katerim je staro, opuščeno pokopališče. Ohranjenih je le še nekaj grobov, med njimi grob Prešernovih sester, Katre in Jere z nagrobno ploščo, vzidano v cerkveno fasado.

Gimnazija Jesenice

Bila je bila zgrajena leta 1914 po načrtu Rudolfa Petza in predstavlja eno izmed redko ohranjenih secesijskih stavb na Jesenicah. Rombaste štukaturne detajle na čelni fasadi dopolnjujejo plitvi reliefi z upodobitvami dečkov, ki simbolizirajo znanost. Zgrajena je bila za namene obvezne ljudske šole, kasneje do leta 1958 pa sta imeli v njej prostore nižja in višja gimnazija. Stavba je bila leta 1994 obnovljena in takrat so ji povrnili izvirno zeleno barvo. Danes je v njej še vedno gimnazija s športnim in evropskim oddelkom izobraževanja.

Dom Pristava

Dom Pristava je bil zgrajen leta 1641 in je zaradi zgodovinskega pomena zaščiten. Stoji ob robu travnika na vzhodnem podnožju slemena Španovega vrha nad vasjo Javorniški Rovt. Nekdaj je bila Pristava namenjena nadzornikom rudarske proizvodnje in transporta železove rude, ki so jo kopali na bližnjih pobočjih. Znamenit botanik Karel Zois je tu je uredil botanični vrt, Zoisov park. Pred več kot dvesto leti našel rumenocvetno mačeho, ki jo poznamo kot Zoisova vijolica in jo najdemo le na pobočjih Karavank. V parku najdemo čudovita eksotična ter domača drevesa in tri jezerca, ki so polna življenja malih zanimivih živih bitij. Pristava z Zoisovim parkom je lep kraj za oddih v naravi in odlično izhodišče za planinske izlete, tudi na najvišji vrh Karavank, Stol. V bližini se nahaja znano nahajališče fosilov, 300 milijonov starih karbonskih kamnin, ki privlačijo ljubiteljske zbiratelje in znanstvenike.

Gledališče Toneta Čufarja Jesenice

Gledališka in kulturna dejavnost na Jesenicah segata daleč nazaj, tja v 19. stoletje. Že leta 1889 je bilo ustanovljeno "Bralno in pevsko društvo" ter leta 1897 še "Katoliško delavsko društvo". Po prvi svetovni vojni je na Jesenicah delovalo okoli osemdeset društev (prosvetno, gledališko, pevsko, godbeno, telovadno, planinsko ...). Bogata gledališka dejavnost sega v leto 1910. Znan je podatek, da je sodilo "Gledališko društvo" na Jesenicah med najbolj delovne igralske družine na Slovenskem. Društva so delovala na različnih krajih. Prostorska stiska je v dvajsetih letih dvajsetega stoletja spodbudila gradnjo dveh novih pomembnih objektov: Sokolskega doma, sedanji Partizan in Krekovega doma, danes poimenovanega Gledališče Tone Čufar. Krekov dom je bil projektiran in namenjen za gledališko dejavnost leta 1929. Slovesno je bil blagoslovljen 8. septembra 1930 kot "Krekov prosvetni dom". Dom je bil poimenovan po krščanskem socialistu Janezu Evangelistu Kreku. V njem je vse do druge svetovne vojne potekala živahna kulturna dejavnost. V letu 1985 je bil prizidan nov objekt. Vanj so se preselili Radio Triglav, kino in knjižnica. Oba objekta je v celoto povezala skupna vhodna avla. Gledališče Toneta Čufarja je v letu 1995 praznovalo 50 - letnico delovanja, v letu 1998 pa so Jesenice praznovale 100. obletnico gledališke dejavnosti na Jesenicah.

Savske jame

Savske jame so še danes dokaz, da je bila v teh krajih močno zakoreninjena rudarska tradicija, ki je preživela skoraj 800 let. O začetkih rudarstva priča Ortenburški rudarski red iz leta 1381, ki je urejal odnose v rudarstvu in plavžarstvu. Savske jame so obsegale številne, tudi do 90 m globoke rudnike, kjer so kopali siderit in oskrbovali dva velika plavža na Savi in Javorniku. O našem največjem železovem rudišču spominjajo le še nekateri objekti in stara hišna imena. Deloma je ohranjen najnižji pridobivalni izvozni in raziskovalni rov Karel, imenovan Korelnov rov. Med spomini na fužinarstvo in rudarstvo so nekateri ostanki objektov, pražilnih peči ob Črnem potoku, nekdanje skladišče razstreliva, vsekano v skalo, in manjše ravnice – rudniški odvali, kjer so odlagali kose revne rude in druge primesi.

Zgibanka Savske jame

Spominski park na Plavžu

Spominski park leži na mestu nekdanjega sredi 20. stoletja opuščenega pokopališča. V drugi polovici 20. stoletja je dobilo podobo spominskega parka in arboretuma z več kot dvesto vrstami okrasnega drevja in grmovnic. Park ohranja več kulturno zgodovinskih spomenikov: pokopališki zid z ohranjenimi historičnimi nagrobnimi ploščami, vojaško kapelo s kostnico padlih vojakov v prvi svetovni vojni 1914-1918, bronasti doprsni kip revolucionarja, delavskega pisatelja in pesnika Toneta Čufarja, bronasti doprsni kip Dr. Aleša Stanovnika, spomenik delavcem železarne Jesenice in narodnim herojem, grobišče 42 borcev padlih med drugo svetovno vojno 1941-1945, kamnito litopunkturno znamenje, ostanek prvotnega pokopališkega zidu z bronasto ploščo Alojzu Mencingerju, žrtvi italijanskih letalcev na Javorniku 1917 in spomenik na grobišču ponesrečenih graditeljev karavanškega železniškega predora leta 1904.